Ki-Ryu Karate

Karate

KaratÃ© je vzhodnoazijska borilna veÅ¡Äina, katere ime ima dvojno vlogo. Po eni strani gre za borilno veÅ¡Äino z otoÄja Okinava, razvito proti koncu 19. stoletja z zdruÅ¾evanjem tradicionalnih okinavskih metod goloroke borbe. Po drugi strani pa se izraz karate danes, predvsem izven azijskega prostora, najpogosteje uporablja kot sploÅ¡ni izraz za veliko Å¡tevilo modernih golorokih borilnih veÅ¡Äin, ki so se razvile na Japonskem od zaÄetkov 20. stoletja dalje pod neposrednim vplivom okinavskega Karateja.
V obeh primerih pa gre za goloroko borilno veÅ¡Äino, ki vkljuÄuje tri veÄja podroÄja:
1. stave, udarce in blokade z rokami in nogami, ki predstavljajo osnove ali t.i. kihon,
2. gibanje po doloÄenih vzorcih, t.i. kate,
3. nadzorovano borbo oziroma t.i. kumite.
Mnogo razliÄic karateja v razliÄnem obsegu vkljuÄuje tudi vadbo s tradicionalnimi oroÅ¾ji. Ta del vadbe oz. samostojna veÅ¡Äina rokovanja s temi oroÅ¾ji se imenuje Kobudo.
Poleg tehnik lahko vsebuje karate tudi filozofsko plat, tesno povezano z vadbo. Namen karateja je namreÄ razvoj celega Äloveka skozi dolgotrajno vadbo, tako v pomenu fiziÄnega razvoja (zdravje, borba in samoobramba, Å¡port) kakor razvoja osebnosti in doseganja notranjega miru.
Oseba, ki vadi oz. trenira karate, se imenuje karateist. UÄenci, obleÄeni v bele uniforme, t.i. karategije (poenostavljeno v kimone), vadijo pod vodstvom uÄitelja mojstra, senseija. Kraj vadbe se na Japonskem imenuje dodÅ¾o, drugje po svetu pa so to po navadi veÄje ali manjÅ¡e sploÅ¡ne telovadnice, Äeprav lahko vadba poteka skoraj kjerkoli, tudi v naravi.
V zaÄetkih Å¡iritev azijskih borilnih veÅ¡Äin po svetu, od sredine 20. stoletja dalje, so predvsem v ZDA, s pojmom karate napaÄno oznaÄevali katerokoli goloroko borilno veÅ¡Äino.
Karate, razvit na Japonskem, se uvrÅ¡Äa med t.i. Â»veÅ¡Äine Gendai budoÂ«.